3. februar 2022
Biti ali ne biti
13. januar 2021
… Zapri oči in videl boš kam greš, odpri jih in videl boš, kaj sanjaš … (Vesna Krmpotić)
Odločil sem se, da bom začel pisati blog na temo hipnoze in pojavov, ki so vezani zanjo. Poleg svojih misli, si bom pogosto izposodil tudi misli drugih. Želja je, da bi preko bloga dobili ljudje več informaciji o temi, o pojavu, tehniki, ki mi je spremenila življenje. Še pred nekaj leti bi mi bilo zelo težko že verjeti, kaj šele Vedeti vse to, kar danes Vem. Hipnoza, alfa stanje, avtogeni trenig, meditacija, glasba, ki spreminja naše frekvence, petje, ki se igra z našimi čakrami in pa sama pot do stanja hipnoze ter pogovarjanje s podzavestjo so mi pomenile znanstveno fantastiko, a vseeno nekaj, kar me privlači, nekaj na kar ne morem pozabiti. Danes vse to živim. Danes je stanje spremenjene zavesti (hipnoza) moj vsakdan.
Glede na to, da sem po osnovni izobrazbi zgodovinar in da je bil tudi Marx mnenja, da je edino zgodovina prava znanost, bom začel z njo. Kljub temu, da Vem, da Vesolje (nekdo bi rekel Bog) ni en sam kaos in da obstajajo energije, ki so okoli nas in vplivajo na nas (energije vsega, kar nas obdaja: nas tukaj in sedaj, nas in naše preteklosti, naše družine, bližnje in tiste, s katerimi se namenoma ali »naključno« srečujemo, živali in narave, zavesti, podzavesti in nezavedno (po Jungu kolektivno nezavedno) ter na koncu, čeprav bi moralo verjetno biti na začetku, tudi Vesolje) razumem hipnozo kot »disciplino«, ki jo lahko uvrščamo med znanstvene. Gre za tehniko, ki bi jo po mojem mnenju moral poznati vsak psiholog in psihiater, ki nam pomaga spremeniti stanje zavesti. Pomaga nam preiti obrambne zidove zavesti in vstopiti v svet podzavesti, včasih tudi nezavednega in še globlje. To tehniko in to znanost so naši predniki poznali že davno, nekatere živali jo v lovu uporabljajo redno (npr. mačka, ko lovi ptiča), pa vendar velja danes za nekaj mističnega, za nekaj, kar ni del znanosti in kar ni niti del religijskega, a to le, če pojav gledamo bežno in površinsko. Če ne poznamo zgodovine. In žal je amnezija močna. Iz spominov vsakega je izbrisana, ker je izbrisana iz memorije (zgodovinskega spomina). Od tu pa je izbrisana zato, ker je kot tehnika premočna.
Ker bi z njo lahko veliko enostavneje prihajali do izvira naših težav, bolezni in še česa, potem pa ne bi potrebovali zdravil (vsaj ne toliko) in zdravilske industrije, ki rešuje simptome, z vzrokom pa se ne ukvarja. In kot že rečeno, da ne bo šlo v pozabo in da bo memorija vsaj delno živa, bi rad povedal, da se je hipnozo že pred več kot 100 leti proučevalo tako na Zahodu kot Vzhodu. Proučevale so jo razvitejše univerze (in jo še danes – kar boste lahko tudi spoznali preko tega bloga in FB strani pod naslovom HIPNOTERAPIJA), pa ne le to, pred več kot 100 leti so o tem poučevali tudi študente. Danes se le redki znanstveniki upajo sploh spustiti v raziskovanje te tehnike in učinkov, ki jih le-ta ima, da jih ne bi označili za šarlatane, čarovnike, mistike ali kaj podobnega. Pozabljamo, ali pa sploh ne vemo, da bi brez tehnike hipnoze večina ranjencev v I. svetovni vojni živela ali umrla v velikih mukah. Namreč, s pomočjo hipnoze so se na frontah širom Evrope opravljale vse operacije in drugi boleči posegi, saj je s pomočjo hipnoze za določen čas možno vzpostaviti stanje analgezije. To pomeni, da je posameznik pri zavesti in čuti del telesa, kjer se poseg opravlja, vendar pa ne čuti nikakršne bolečine (zaradi sugestije hipnoterapevta). Danes se ta del tehnike hipnoterapije ponekod prakticira za brezbolečinske porode brez uporabe kemikalij.
Od samega razvoja hipnoterapije dalje pa hipnoterapevti posameznikom pomagajo pri odpravljanju raznih psiholoških težav (žal pa to le samoplačniško in ni del uradne medicine). S kratko zgodovino hipnoze bi zaključil. Več informacij o hipnozi in tem kaj delamo si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.hipno-terapija.com.
Lepo branje, Blaž Ćeklić
